Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter mreža Global Footprint Network gostita dogodek na visoki ravni ob svetovnem dnevu ekološkega dolga 2023

Slovenija je prva država EU, ki je ekološki odtis vključila v svojo nacionalno razvojno strategijo

Click here for English version

Ljubljana, 28. julij 2023 – Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z mrežo Global Footprint Network napoveduje prelomni datum za planet – dan svetovnega  ekološkega dolga, ki ga bomo v letu 2023 obeležili 2. avgusta.

Izračun, ki ga vsako leto pripravi Global Footprint Network na podlagi nacionalnih poročil o ekološkem odtisu in biokapaciteti, omogoča določitev dneva ekološkega dolga. To je dan, ko povpraševanje človeštva po naravnih virih preseže biokapaciteto, ki jo lahko Zemlja obnovi v enem letu. Da bi opozorili na to vprašanje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v torek, 1. avgusta 2023, skupaj z mrežo Global Footprint Network organizira dogodek na visoki ravni, na katerem bo potekala razprava o trajnostnih praksah in politikah, ki lahko prispevajo k zmanjšanju ekološkega odtisa Slovenije. Dogodek podpira tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, Razan Al Mubarak, visoka predstavnica ZN za podnebne spremembe in predsednica Mednarodne zveze za ohranjanje narave, ter dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri Združenih narodih.

“Slovenija se kot prva država EU pridružuje Ekvadorju, Japonski, Filipinom, Švici in Združenim arabskim emiratom, ki uporabljajo podatke o ekološkem odtisu za spremljanje trajnostnih ciljev in za pomoč pri odločanju. S tem tudi uradno priznavamo uporabno vrednost kazalnika o ekološkem odtisu kot orodja za usmerjanje okoljske politike,” potrjuje Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Nadalje pojasnjuje, da je ohranjanje naravnega kapitala v času podnebnih sprememb in omejenega dostopa do virov temeljnega pomena za razvoj vsakega gospodarstva, njegova izguba ali neustrezna raba pa lahko povzročita, da se celotna vrednost gospodarstva zmanjša. Zato lahko upoštevanje naravnega kapitala in zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije za 20 % do leta 2030 (cilj v Strategiji razvoja Slovenije do 2030 in Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030) prispevata k sooblikovanju samozaščitnih ukrepov in razvoju novih priložnosti za državo, kar je v času ekoloških omejitev še posebej pomembno.

Razan Al Mubarak opozarja na uporabnost ekološkega odtisa: “S tem kazalnikom lahko vsaka država, regija, mesto ali podjetje oceni svoje trenutno stanje in ugotovi, kako lahko prispeva k preložitvi datuma svetovnega ekološkega dolga.” Kazalnik zagotavlja dragocen vpogled v strategije za prihodnost, ki obravnavajo varnost virov in omogočajo trajnostni zeleni prehod.

Svetovni dan ekološkega dolga sovpada z nedavnim glasovanjem Evropskega parlamenta o Uredbi o obnovi narave. Ta opozarja na prekomerno degradacijo zemljišč in tal, izčrpavanje ribjih staležev, krčenje gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti in višanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. S tem naslavlja pomembne posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski in padavinski dogodki (orkanski veter, suše, poplave, gozdni požari), in zmanjšanje biotske raznovrstnosti, ki še dodatno zaostrujejo tekmo za hrano in energijo.

“Največje tveganje, poleg samega ekološkega dolga, je neukrepanje. Tisti, ki ukrepajo zdaj, ne varujejo le okolja, temveč tudi svoje gospodarstvo in blaginjo svojih prebivalcev,” poudarja Steven Tebbe, izvršni direktor mreže Global Footprint Network.

KONTAKT ZA MEDIJE

soj.mope@gov.si (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo)
media@footprintnetwork.org (Global Footprint Network)

PROGRAM DOGODKA OB DNEVU SVETOVNEGA EKOLOŠKEGA DOLGA

Kliknite za ogled celotnega programa dogodka

Dogodek lahko spremljate v živo ali prek video povezave na: https://www.facebook.com/Ministrstvozaokoljepodnebjeinenergijo in https://video.sta.si/

O Sloveniji

Slovenija je že od nekdaj znana po dih jemajočih pokrajinah, bogati biotski raznovrstnosti in zavezanosti trajnostnemu razvoju. Več kot polovico njenega ozemlja pokrivajo gozdovi, je ena od držav z največ vode v Evropi, območja Natura 2000 pa pokrivajo več kot 37 % njenega ozemlja. Vendar se Slovenija sooča tudi z izzivi brez primere – njen ekološki odtis se je po svetovni pandemiji povečal, kar zahteva nujno pozornost in skupno ukrepanje.

Strategija razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela decembra 2017, med kazalnike uspešnosti uvršča tudi ekološki odtis in načrtuje njegovo zmanjšanje za 20 % do leta 2030 (s 4,7 gha/osebo leta 2013 na 3,8 gha/osebo leta 2030). Slovenija je prva država EU, ki je ekološki odtis vključila v svojo nacionalno razvojno strategijo. Cilj zmanjšanja ekološkega odtisa je zaradi zaščite naravnih virov vključen tudi v Nacionalni program varstva okolja do leta 2030.

Ogljični odtis predstavlja največji del ekološkega odtisa Slovenije (približno 60 %), predvsem zaradi velikih emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Zato je cilj zmanjšanja ekološkega odtisa neposredno povezan z blaženjem podnebnih sprememb.

Slovenija verjame, da bo kombinacija različnih ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora, skupaj z ambicioznim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) ter pospešenim prehodom v krožno gospodarstvo (izvaja se projekt Climate KIC – Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda na krožno gospodarstvo) prispevala k doseganju cilja 3,8 gha/osebo.

“K ogljičnemu odtisu največ prispevajo emisije iz prometa, zlasti osebnega, in poraba energije v gospodinjstvih, velik pa je tudi ogljični odtis storitev. Ker se tega zavedamo, smo pred kratkim prvič ustanovili ministrstvo za podnebje, ki podnebnim ukrepom namenja takšno pozornost, ki jo potrebujejo. Hkrati smo v pristojnost ministrstva prenesli energetsko in prometno načrtovanje – gre za dva sektorja, ki predstavljata največji izziv na področju razogljičenja in lahko pomembno prispevata k zmanjšanju ekološkega odtisa države,” pojasnjuje minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Ekološki odtis Slovenije se spremlja vsako leto in je predstavljen v nacionalnih razvojnih poročilih, ki jih pripravlja Urad RS za makroanalize in razvoj (UMAR), ter v nacionalnem poročilu o stanju okolja, ki mora biti objavljeno vsaj vsake štiri leta. Poleg tega je Slovenija vključila ekološki odtis kot priporočen kazalnik v metodologijo za načrtovanje regionalnega razvoja. Šest od dvanajstih slovenskih regij ima sedaj ekološki odtis vključen v svoje regionalno razvojno načrtovanje.

PRIMERI DOBRIH PRAKS – MOČ MOŽNOSTI (Power of Possibility)

Moč možnosti ( angl. Power of possibility) označuje ideje, ki označujejo razvoj novih izdelkov ali storitev, spreminjanje obstoječih poslovnih modelov za bolj trajnostno delovanje, vlaganje v inovacije in tehnologije, ki prinašajo napredek ter ustvarjanje pozitivnega družbenega in okoljskega vpliva.

PRVI SLOVENSKI SKORAJ NIČENERGIJSKI VRTEC IZ SLOVENSKEGA LESA

Občina Selnica ob Dravi ter podjetji GIC GRADNJE in Lumar IG so sklenili pogodbo za izgradnjo trajnostno zasnovanega vrtca iz lesa. Gre za prvi skoraj ničenergijski leseni vrtec, zaradi česar bodo potrebni izredno nizki stroški porabe energije. Je tudi prvi javni objekt v Sloveniji, ki bo zgrajen povsem iz slovenskega lesa. Izbrana je bila patentirana masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil, kovin in kemikalij, ki bo otrokom nudila še boljše in prijetnejše bivanje v vrtcu.

Novi vrtec se bo razprostiral na nekaj več kot 3.000 kvadratnih metrov površine. V njem bo po izgradnji urejenih 10 oddelkov, vrtec pa bo vseboval osrednji prostor in športno igralnico, terase, razdelilno kuhinjo, prostore za strokovne sodelavce, upravne in gospodarske prostore. Ob vrtcu bodo uredili še otroška igrišča in pripadajoče parkirišče.

AQUAFIL

Aquafil je mednarodno podjetje, specializirano za proizvodnjo poliamidnih vlaken, ki se uporabljajo v različnih izdelkih, vključno z oblačili, preprogami in industrijskimi materiali. Zavezuje se k trajnostnemu razvoju in inovacijam na področju okoljske odgovornosti. Svoje poslovanje usmerjajo k zmanjševanju vpliva na okolje. Razvili so inovativno tehnologijo ECONYL®, ki omogoča recikliranje odpadnih ribiških mrež in drugih odpadnih materialov ter jih pretvarja v visokokakovostne poliamidne vlaknine za tekstilno industrijo. To prispeva k zmanjšanju odpadkov in izkoriščanju obstoječih virov. Z uporabo tehnologije ECONYL® Aquafil aktivno spodbuja koncept krožnega gospodarstva. Namesto, da bi materiali postali odpadki, jih reciklirajo in ponovno uporabijo, kar ustvarja pozitiven vpliv na okolje in zmanjšuje porabo novih naravnih virov. Sodelujejo v različnih družbenih projektih, ki se osredotočajo na izobraževanje, kulturo in trajnostni razvoj lokalnega okolja, kar prispeva k pozitivnemu vplivu na skupnost. Podjetje je znano po svoji inovativnosti in razvoju naprednih tehnologij na področju proizvodnje vlaken. Prizadevajo si za stalno izboljšanje in širjenje svojih izdelkov na globalnem trgu.

DODATNA GRADIVA

VEČ INFORMACIJ

EKOLOŠKI ODTIS

Ekološki odtis velja za enega najbolj celostnih kazalnikov, ki obravnavajo okoljsko dimenzijo trajnostnega razvoja. Uporablja se za merjenje človekovega vpliva na okolje. V sestavi ekološkega odtisa ima največji delež ogljični odtis, kar je posledica  izgorevanja fosilnih goriv. Trenutno predstavlja ogljični odtis 60 % ekološkega odtisa.  Da bi izpolnili cilje Pariškega sporazuma, se moramo prizadevati, da bi bil  ogljični odtis do leta 2050 enak nič.

EKOLOŠKI DOLG

S pomočjo ekološkega dolga sporočamo, kako hitro porabljamo naravne vire.  Tako ekološki dolg  označuje dan, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu.

V letu 2023 je bil dan ekološkega dolga za Slovenijo 18. aprila, za ves svet pa je 2. avgusta (OP: v letu 2022 je bil svetovni ekološki dolg 28. julija – do zamika je prišlo zaradi izboljšane metodologije za preračunavanje in ne zaradi dejanskega zmanjšanja po navedbah Global Footprint Networka).

Če bi življenjski slog, kakršnega imamo v Sloveniji, imeli vsi Zemljani, bi zanj v enem letu potrebovali 3,4 Zemlje. Potrebe ljudi po naravnih virih so bile v mejah zmogljivosti Zemlje nazadnje leta 1970. Takrat je bil ekološki odtis (pritisk na okolje) izenačen z biokapaciteto (samoobnovitveno sposobnostjo Zemlje). To pomeni, da že več kot petdeset let čezmerno porabljamo naravne vire in si blaginjo zagotavljamo na netrajnosten način.

MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odgovarja na izzive sodobne slovenske družbe na področju okolja, energetike in podnebja. Skrbi za učinkovito energetsko preskrbo in uvajanje sodobnih energetskih politik, s posebnim poudarkom na pospešenem povečevanju deleža obnovljivih virov energije. Ti so ključni za varovanje okolja, energetsko samooskrbo in blažitev podnebnih sprememb. Ministrstvo skrbi tudi za javni potniški promet, trajnostno mobilnost in prometno politiko, ki so prav tako ključnega pomena za uspešen zeleni prehod slovenske družbe.

OMREŽJE GLOBAL FOOTPRINT NETWORK

Global Footprint Network je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga svetu živeti v okviru zemeljskih zmogljivosti in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 sodelujejo z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 globalnimi partnerji, z namenom zagotoviti znanstvena spoznanja, ki so podlaga za politične in naložbene odločitve z velikim učinkom. Skupaj s partnerji ustvarjajo prihodnost, v kateri bomo lahko vsi živeli v okviru omejitev našega edinega planeta. www.footprintnetwork.org