Earth Overshoot Day logo       

Ekvadorski minister za okolje poziva h globalnemu ukrepanju:

“Izkoristimo svojo ekološko moč za oblikovanje lastne prihodnosti”

QUITO, Ekvador; LJUBLJANA, Slovenija, 25. 7. 2022 Na podlagi nacionalnih izračunov o odtisu in biokapaciteti, ki jih je opravila organizacija Global Footprint Network, dan ekološkega dolga letos znova obeležujemo bolj zgodaj, in sicer 28. julija.

Ekvadorski minister za okolje, vodo in ekološki prehod, Gustavo Manrique, ob podpori okoljskih ministrov z vsega sveta najavlja letošnji dan ekološkega dolga. Ta mejnik nas opozarja, da je ekološki dolg, ki ga ustvarjamo že več kot pol stoletja, pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja z viri so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam.

Priča pa smo tudi različnim gospodarskim pritiskom. Raziskava organizacije Global Footprint Network je namreč pokazala, da že več kot 3 milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Če poleg hrane upoštevamo še vse ostale naravne vire, število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde. Trendi so se v zadnjem obdobju še okrepili zaradi pandemije in oboroženih konfliktov v Ukrajini ter drugod po svetu, kar vodi v zmanjšanje prehranske varnosti.

Svetovni dan ekološkega dolga kaže, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni združljiv z našo željo, da bi še naprej naseljevali ta planet. Da bi lahko bolje zaščitili svoje naravne vire in nadzorovali njihovo porabo, so potrebni konkretni skupni ukrepi, usmerjeni v nov razvojni model, ki temelji na trajnosti in obnovi. Prebivalci Ekvadorja svet pozivamo, naj se zaveže temu cilju,” je ob tej priložnosti dejal minister Gustavo Manrique.

Varna oskrba z naravnimi viri postaja ključni dejavnik ekonomske moči. Čakanje ne predstavlja prav nobene prednosti. Za države ni smiselno, da čakajo na mednarodne dogovore o varovanju virov. Z vidika stabilnosti bi moralo biti v lastnem interesu vsakega mesta, podjetja ali države, da zavaruje lastne zmožnosti upravljanja z viri ter se s tem zaščiti pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb in pomanjkanjem naravnih virov,” opozarja Mathis Wackernagel, ustanovitelj organizacije Global Footprint Network.

Mesta v svojih rokah držijo niti za doseganje preobrazbe infrastrukture. Mesta, kot so Quito s svojim ohranjanjem zaščitenih območij, Santiago de Chile s številom električnih avtobusov in Bogota s kolesarskimi stezami, kažejo, kako lahko lokalne vlade mestom dajo boljše možnosti za svetlo prihodnost,” opominja Sebastian Navarro, generalni sekretar CC35 (Coalition of Capital Cities of the Americas on Climate Change).

Sprememba trenutnih trendov ni zgolj ena od možnosti, temveč ključen korak za doseganje sprememb, ki hkrati prinaša številne gospodarske prednosti tudi za odločevalce. Izkoristimo lahko številne priložnosti oziroma dobre prakse, ki zmanjšujejo ekološki odtis in tudi z ekonomskega vidika predstavljajo smiselno rešitev:

  • Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na globalni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni.
  • Globalna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za 9 dni.
  • Proizvodnja energije s pomočjo kopenskih vetrnih turbin je stroškovno konkurenčna rešitev, ki jo uporabljajo tudi na Danskem in v Nemčiji. Z njo bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni.

Te priložnosti so primeri za grajenje prihodnosti, kakršno potrebujemo,” dodaja Wackernagel.

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ob tem izpostavlja, da “letošnji svetovni dan ekološkega dolga zaznamujejo tudi številni gozdni požari, ki smo jim bili v Sloveniji priča na Krasu, kjer je v nekaj dneh zgorelo približno 3500 hektarjev gozdnih površin. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že “skladiščenega” ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika. Število tovrstnih dogodkov se bo v naslednjih letih še povečevalo, zato je pomembno, kako bomo kot družba upravljali s svojimi naravnimi viri, kot so gozdovi, in jih ohranjali v “dobri kondiciji”. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje svojega odtisa s sistemskimi pristopi, saj je kot posameznik težko biti trajnosten v netrajnostni družbi. Posledično je ključnega pomena, da se kot družba soočimo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji jedro tega problema predstavljata predvsem mobilnost in energetika.

Ključna dejstva o dnevu ekološkega dolga:

  • Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki teoretično ustreza biokapaciteti 1,75 Zemlje.
  • 60 % svetovnega ekološkega odtisa predstavljajo izpusti ogljika. Da bi se izognili pogubnim posledicam podnebnih sprememb, moramo izpuste do leta 2050 izničiti brez povečanja drugih dejavnikov, ki sestavljajo ekološki odtis.
  • 3 milijarde ljudi živijo v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je pridelajo, in ustvarijo manj dobička od svetovnega povprečja.
  • Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 % biokapacitete našega planeta.
  • 5,8 milijarde ljudi (72 % svetovnega prebivalstva) živi v državah, ki porabijo več naravnih virov, kot jih imajo na voljo, in hkrati proizvedejo manj dobička od svetovnega povprečja.
  • V letošnjem letu sta dan ekološkega dolga in zadnji dan v letu oddaljena 156 dni.
  • Dejstvo, da dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let. To se kaže v današnji degradaciji ekosistemov in visoki vrednosti toplogrednih plinov v ozračju.
  • Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za 6 dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
  • Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Hkrati obstaja večja verjetnost, da bo vrednost tovrstnih možnosti zrastla bolj kot vrednost dejavnikov, ki prispevajo k ekološkemu dolgu.

Dodatni viri

O ekološkem odtisu

Ekološki odtis je najbolj celosten merski sistem za izračun bioloških virov. Obsega vse človeške zahteve po biološko produktivnih območjih – hrani, lesu, vlaknih, skladiščenju ogljika in smiselni umestitvi infrastrukture. Trenutno predstavlja ogljični odtis zaradi uporabe fosilnih goriv 61 odstotkov človeškega ekološkega odtisa.

 

O Svetovni mreži za okoljski odtis – Global Footprint Network

Global Footprint Network je mednarodna organizacija za trajnostni razvoj, ki pomaga svetu živeti v okviru Zemljinih sredstev in se odzivati na podnebne spremembe. Od leta 2003 sodeluje z več kot 50 državami, 30 mesti in 70 svetovnimi partnerji, da bi podali znanstvena spoznanja, ki so vplivala na oblikovanje učinkovitih politik in naložbenih odločitev. Skupaj ustvarjamo prihodnost, v kateri bomo lahko vsi uspevali znotraj omejitev našega enega planeta. www.footprintnetwork.org

 

Kontakti

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje
tomaz.gorenc@izo.si  |  +386 40 493 460 (mobilni telefon)  |  slovenščina, angleščina

Alessandro Galli, direktor sredozemske regije in regije MENA
Sredozemska pisarna organizacije Global Footprint Network
alessandro@footprintnetwork.org  |  +39-347-9034977 (mobilni telefon)  |  italijanščina, angleščina

Marta Antonelli, vodja oddelka za prehranske sisteme
Švicarska pisarna organizacije Global Footprint Network
marta.antonelli@footprintnetwork.org  |  +41 78 656 28 44 (mobilni telefon)  |  italijanščina, angleščina

Amanda Diep, vodja komuniciranja in stikov z javnostjo
Global Footprint Network, ZDA
amanda.diep@footprintnetwork.org  |  (510) 839 8879 (interna št. 4)  |  angleščina

Laetitia Mailhes, mediji in stiki z javnostjo
laetitia.mailhes@footprintnetwork.org  |  +33-650-979-012  |  francoščina, angleščina